Lovran

Lovran je najstarejše naselje na Opatijski rivieri, zgrajeno na mestu, ki ga je za svojo rezidenco že v 1. stoletju pred našim štetjem izbral rimski patricij, državnik, vojskovodja in kartograf Mark Vipsanij Agripa (Marcus Vipsanius Agrippa). V zgodovinske knjige se je Lovran vpisal leta 799, ko se je na tem področju odigrala bitka med Franki in Hrvati, v kateri je bil ubit frankovski knez Erik, po katerem je tudi hrib v bližini Lovrana dobil ime Knezgrad. 

Stoletja kasneje, leta 1680, je slavni potopisec Janez Vajkard Valvasor (Johann Weikhard von Valvasor) Lovrančane pohvalil kot odlične trgovce in mornarje, še posebej pa so ga navdušili avtohtoni plodovi narave: velik in sladek kostanj "maroni", sočne lovranske češnje in dišeč lovor, po katerem je poimenovano mesto.

V tem pa ni osamljen, saj so maroni, češnje in lovor, skupaj z divjimi šparglji glavne sestavine domače kuhinje ter navdušujejo številne obiskovalce skozi vse leto; posvečene pa so jim tudi priznane gastronomske prireditve: Marunada, ki so jo ugledne mednarodne revije uvrstile med prvih deset najboljših evropskih gastronomskih prireditev, Dnevi lovranskih češenj in Festival špargljev.

Turistični razvoj je v Lovranu tekel vzporedno z Opatijo, ko je ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, zaradi zdravilne klime pritegnil mnoge evropske aristokrate in pripadnike visoke družbe, ki so tu zgradili svoje razkošne vile, gostišča in hotele, kateri še danes služijo kot nastanitveni objekti, hkrati pa so tudi arhitekturne znamenitosti.